15. maj 2020

Fermentiranje, hit iz neolitika


Fermentirana hrana je trenutno pravi hit, a večina se ne zaveda, da fermentirane izdelke uživa že celo življenje in vsakodnevno #dejstvo. Ker jemo, kar kupimo večinoma v trgovinah, se nam niti ni potrebno preveč ukvarjati s samim konzerviranjem hrane, kar na dolgi rok plačamo z raznimi boleznimi. 

Dišeča jutranja kava, kozarec vina, zimsko kislo zelje, vsem ljuba čokolada, ledeno hladno pivo, zelo popularen kruh z drožmi, tako zelo slovensko kislo mleko, siri, pa jogurt in kefir, smetane, veganom zelo znani tofu, azijski kimchi in še in še.

https://successiblelife.com/wp-content/uploads/2019/05/Probiotic-Foods-v2.jpeg
Vir: https://successiblelife.com/wp-content/uploads/2019/05/Probiotic-Foods-v2.jpeg
Wikipedija tukaj našteje okoli 150 vrst fermentirane hrane iz celega sveta, a ni vrag, da jih obstaja še enkrat toliko, v kakšnih odročnih krajih, kjer so sami odgovorni za svojo hrano na krožniku.

Fermentacija je, če povzamem gospo Suzano iz Fermentiraj.si, ki navaja mikrobiologa in kemika Pasteurja, kar "življenje brez zraka". Fermentiranje sega daleč v preteklost in je v uporabi že 5000 let. Pri fermentiranju ne gre za vlaganje zelenjave z vročim kisom, kar nam je vsem zelo znano.
Pri fermentaciji gre za presnovni proces, kjer se sladkor pretvori v kisline, alkohol in pline. Proces teče v bakterijah in kvasovkah, za kar so krivi mikroorganizmi in encimi.


Poznamo več vrst fermentacije:
  • alkoholno ( pivo in vino),
  • mlečno in (sir, jogurt,...),
  • ocetno (kombuča),
  •  in druge.

Med prebavljanjem hrane pride do fermentacije, če imamo zadosti dobrih črevesnih bakterij. Če le teh nimamo, pride do vretja, kar upočasni oziroma ustavi prebavljanje. Zaradi s tem povezanih napačnih odločitev, občutimo neprijetne posledice, kot na primer:

  • napihnjenost,
  • napenjanje,
  • utrujenost po jedi.


S fermentacijo v hrano vnesemo probiotične mikroorganizme, ki pozitivno vplivajo na zdravje črevesja in posledično naš imunski sistem (črevesje so drugi možgani). Produkti fermentacije živilu izboljšajo okus, aromo, teksturo in so lažje prebavljivi. Fermentarnica pravi, da fermentirana hrana:

  • poveča vrednost vitamina A in C,
  • odstranjuje toksine prisotne v telesu,
  • zniža vrednost sladkorja v živilu,
  • boljša absorbcija nutrientov prisotnih v živilu,
  • podpora našemu imunskemu sistemu,
  • pomaga pri izgubi telesne teže in želji po sladkem,
  • izboljša prebavo in lajša zaprtje.

Odkar vem, da moje črevesne bakterije ne vriskajo ravno od sreče, sem začela raziskovati svet fermentacije. Moram reči, da je zelooooo okusen, še bolj pa zdrav in vedno poln pričakovanj. Veliko berem, slovensko in tujo literaturo, gledam videe, se udeležujem delavnic in virtualnih srečanj na temo fermentiranja. 

Odkar razumem, od česa "žival'ce" živijo, se zelo dobro razumem z njimi in živimo v simbiozi 😊. Ves čas je "nekdo" na kuhinjskem pultu. Včasih pride do prave gneče, sploh za vikende.



Najbolj suvereno znam trenutno pripraviti kruh z drožmi, imenovanimi Žuži. Poleg Žuži uporabljam Bread Pitta, ki je živi mojster za brezglutenski kruh 👍. Kako do droži oziroma, kako začeti, pa v naslednjem prispevku. Saj veste, da bo vsega ravno prav!


N.



👀 Zdravljica v kozarcu 👀

Bliža se 8. 2., ko Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. Ker ponekod poteka pouk na daljavo, drugod pa smo v šoli, danes z vami delim p...